Tu boš izvedel/a

Kaj je travma?
Kako travma vpliva na otroka?
Uvod v pristop z razumevanjem travme
Zakaj nas mora v izobraževanju zanimati razumevanje travme?
Starševstvo, ki upošteva spoznanja o travmi

Kaj je travma?

Travma je močna čustvena reakcija, ki jo imamo kot odziv na težke dogodke. Lahko si jo predstavljamo kot odziv naših možganov in telesa na dogodke, ki so nam strašni oziroma se z njimi težko spopadamo. Ko govorimo o travmi, najpogosteje pomislimo na velike dogodke, kot so naravne nesreče ali nasilje. Te travmatičen odziv sprožijo takoj in so najpogosteje dogodki, na katere z lahkoto pokažemo s prstom in rečemo: »Poglej, ta dogodek je bil zame travmatičen.« K travmi pa štejemo tudi manjše, a konstantne stresne dogodke, kot so prepiri v družini ali občutek odrinjenosti. Ko se ti manjši dogodki s konstantnim pojavljanjem nalagajo, imajo čez čas enak ali včasih še večji vpliv kot veliki travmatični dogodki.

Travma pogosto vpliva na otrokovo vedenje. Opazimo lahko na primer, da so tesnobni, odsotni, se hitro razburijo ali so moteči. Ko učitelji na primer opazimo, da se otrok odziva boječe, to lahko kaže na pogoste prepire doma, z motečim vedenjem v razredu pa lahko kaže na nam neviden stres. Z razumevanjem različnih vrst travme lahko ustvarimo bolj podporno okolje za vse. Četudi bi zase rekli, da v razredu nimamo »problematičnih« otrok, se spomnimo, da ima vsak v življenju nekaj, za kar ne vemo. Tvoje sprejemanje, da je možno, da se v otrokovem življenju dogaja nekaj neprijetnega, te morda pozicionira kot edinega odraslega v otrokovem življenju, ob katerem se lahko ta počuti varnega in pri katerem lahko najde podporo in občutek varnosti, ki ga tako zelo potrebuje.

Kako travma vpliva na otroka?

Ko otroci doživijo travmo, to kritično vpliva na njihove razvijajoče se možgane. Kot posledica travme se lahko težje osredotočijo na aktivnosti, uravnavajo svoja čustva in vedenje ter se uspešno in socialno vključujejo v igro. Otrok, ki je doživel obremenjujočo izkušnjo, se lahko v razredu težko osredotoči, neprestano išče pozornost in je moteč ali pa se v celoti izključi iz skupnih aktivnosti. Tako vedenje nam pogosto sporoča, da otrok doživlja stres, ki ga sam ne zmore predelati in pri katerem nima podpore. Ključnega pomena je, da prepoznamo, kakšno vedenje pri otrocih vidimo kot posledico stresa, in se znamo nanj ustrezno odzvati.

Uvod v pristop z razumevanjem travme

Pri pristopu, ki upošteva razumevanje travme, razumemo, da travma obstaja, prepoznamo znake travme pri posameznikih ter kako ta vpliva na njihovo vedenje, počutje in zdravje. Ko smo ozaveščeni glede travme, sprejemamo, da pretekle travmatične izkušnje oblikujejo posameznika in kako ta deluje v svetu. Ta pristop temelji na šestih osnovnih načelih: varnost, zanesljivost, podpora vrstnikov, sodelovanje, opolnomočenje in kulturna občutljivost.

Zakaj nas v mora izobraževanju zanimati razumevanje travme?

Pri pristopu z razumevanjem travme razumemo, da otrokovo vedenje v veliki meri izvira iz pretekle ali trenutne travme. Uporaba tega pristopa v šoli učiteljem pomaga ustvariti okolje, kjer se vsi otroci počutijo varne, razumljene in se lahko lažje učijo. Najpomembnejše pa je, da uporaba tega pristopa ne pomeni dodatnega dela za učitelja! Gre predvsem za majhne spremembe pri naših odzivih. Otroku na primer namesto kazni ponudimo besede in delujemo na način, ki ga podpre. Poleg tega lahko vnaprej preprečimo določene incidente tako, da zagotovimo mirno in predvidljivo okolje.

Namesto da na primer moteče vedenje nemudoma kaznujemo, pristop z razumevanjem travme spodbuja, da vedenje razumemo kot odziv na stres ali strah. Z mirnim in empatičnim odzivom lahko kot učitelji preprečimo nadaljnje izpade in v splošnem ustvarimo bolj pozitivno okolje v razredu.

Predvsem pa ta pristop ni koristen le za tistega enega »problematičnega« otroka, ampak imajo od njega korist prav vsi otroci. Vsak otrok do neke mere doživlja stres ali travmo v razredu, ki upošteva spoznanja o travmi, pa se lahko vsak počuti varnega in sprejetega ter je pripravljen na sodelovanje. Pri tem pristopu se na vedenje odzovemo tako, da podpiramo čustveno regulacijo in zaupanje, zaradi česar se ne izboljša le vedenje ampak tudi akademski uspeh in splošno počutje v razredu.

Pristop z razumevanjem travme ustvari verižni učinek: ko se otroci počutijo varne, se lahko lažje učijo in s tem se tudi zmanjšajo izzivi, ki pestijo učitelje. Učitelji lahko manj časa posvetijo reševanju konfliktov in več časa poučevanju, kar vodi k bolj izpopolnjujoči in manj stresni izkušnji tako za učitelja kot za učence.

Starševstvo, ki upošteva spoznanja o travmi

Z uporabo pristopa, ki upošteva spoznanja o travmi, lahko doma zelo podpremo otrokovo čustveno zdravje in razvoj. Najprej se lahko potrudimo ustvariti okolje, v katerem je otroku dovoljeno izraziti čustva ne da bil pri tem zasmehovan, odrinjen ali kaznovan. Ko je otrok na primer razburjen, ga lahko namesto takojšnjega popravljanja njegovega vedenja vprašamo, kako se počuti, in ga poslušamo brez prekinjanja. Njegova čustva lahko sprejmemo z besedami, kot so: »Vidim, da se tako počutiš. Razumem, da te je to razjezilo.« Ustvarite lahko tudi predvidljivo dnevno rutino, ki otroku pomaga, da se počuti varnejšega in občuti stabilnost. S temi drobci pristopa, ki upošteva spoznanja o travmi, otroku pomagamo, da se počuti razumljenega in sprejetega.